Tudi mobing je ena izmed mnogih oblik medsebojnih odnosov, ki se ga da izkoriščati. Namreč ni vsako trpinčenje tudi v resnici mobing. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem le-tega, to dobro vedo. Mobing tako ni zahtevanje dela, če le-tega ni oziroma če podjetje nima razpisanega delovnega mesta, omogočanje posebnih ugodnosti ali zahtev, ki se ne tičejo delovnega razmerja. Kot mobing tudi ne štejemo zavrnitev napredovanja, v kolikor le-to ni posledica kakršne koli diskriminacije.
Kako torej prepoznati mobing? Prepoznavanje mobinga oziroma nivo zavedanje le-tega je bistveno, saj je na ta način mogoče preprečiti njegovo pojavljanje, ki sodi v zakonsko prepovedano zlorabo ljudi. O mobingu torej govorimo, ko sodelavci ali nadrejeni nenehno dvomijo v naše odločitve, jih sabotirajo, onemogočajo opravljanje funkcij, ko nam proti naši volji in podpisani delovni pogodbi dodelijo zdravju škodljiva dela, ko ne tolerirajo naših zdravstvenih omejitev, ki ob sklepanju zaposlitve niso bile ovira, ko nas prisiljujejo k opravljanju dela, ki znižuje našo samozavest ali nas kako drugače ogroža, ko nas neprenehoma verbalno in psihično ponižujejo, ko nas spolno nadlegujejo, ko smo nenehno tarča žaljivk in posmeha zaradi določene lastnosti, imena, barve kože ipd., ko nas nenehno ogovarjajo in širijo neresnice o nas in našem delu – skratka, ko se sodelavci ali nadrejeni tako ali drugače izživljajo nad nami in nam povzročajo psihične in fizične travme