Poznamo jih namreč več in nam najbolj znane so vsekakor javne dražbe. Javna dražba pa pomeni, da se predmet prodaje ne proda pod izklicno določeno ceno. Dražitelj je torej uspešen, ko ponudi najvišjo ceno – ki je nihče drug ne želi zvišati. Izklicna cena pa se navadno zvišuje po nekem v naprej določenem znesku, denimo za 100 €. Možno je tudi to, da je na dražbi prisoten le eden dražitelj in v tem primeru pa lahko kupi premičnino ali nepremičnino po izklicni ceni; njemu najugodnejši. Možnost pa obstaja še ena; in sicer, da mora edini dražitelj na dražbi plačati izklicno ceno in znesek, ki bi se v posameznem koraku zviševal v primeru večih dražiteljev. Pri klasični dražbi je tudi določeno, da mora prodajalec svojo premičnino ali nepremičnino prodati tistemu dražitelju, ki ponudi najvišjo ceno – ali edinemu. Javne dražbe pa največ ljudi pritegnejo predvsem zaradi cen, ki jih postavijo določenim predmetom dražb, ki so navadno polovico nižje in zato še bolj privlačne za kupce.
Poleg javnih oziroma klasičnih dražb pa poznamo še javno dražbo u zniževanjem cene, kjer se cena v posameznem koraku znižuje. Tokrat je uspešen tisti, ki prvi ponudi nakup po izklicni ceni ali določeni v koraku zniževanja. Prodajalec lahko na taki dražbi tudi odstopi, kadarkoli si to želi ali na koncu nepremičnine celo ne proda, tistemu ki je bil najboljši.
Možnosti je torej veliko in ker so dražbe izjemno privlačne, se morate pred udeležitvijo dobro pozanimati o vseh obveznostih in dolžnostih, ki vas tam čakajo. Prav tako pridobite vse informacije o dražitelju ter o predmetu prodaje, še preden se dražbe udeležite. Dobro je namreč biti v stiku z vsemi najnovejšimi informacijami, da vas na koncu konec prav nič ne mora več presenetiti, ko pride do dražbe.